Trkaj – Ljuba Ana lyrics

Hodu sm kt romar, ni mi bil pomembn ?as,
na ?opovi, med revnimi in lopovi opazu sm obraz.
Male bla postave, a vzravnane bla je dr'e,
deklI' in njen smeh, ujet v ves ta mestni vrve?.
Nism hotu drt se, a od nekje mi je bla poznana,
kar stopu sm do nje in mimgrede reku:
"Dober vam ve'er ?elim, gospodi'na",
roka dana, "Rok, me veseli."
"Tudi mene, ?ivjo, js sem Ana."
"Se midva od nekje poznava?" sem ji reku,
pa sem zgleda malce mem useku.
Prestra'la se. "Prestra'ena", sem reku, "Ni potrebna panika,
nisem tat - ukradu bi minuto in te bolje ?el spoznat."
V tem trenutku velk obrat, obrnla se je okol in pospe'la svoj korak:
"?e ho'e? me spoznat, steci z mano", stekla prot Pre'ercu je nasprot,
Jst pa obstal, k lipov Bog, najprej, da dojamem, v ?em je smisel.
Najbr? ho'e, da bi jo poisku, da bi se z njo v temi stisku,
pa na pete sm prtisnu, za Pre'erca uzad, a na presene'enje
uzadi samo zrak. Sedel sm miren, kot zgoraj je Pre'eren,
ves ?emeren zrl predse, sku'al razvozlat uganke,
nakar neki ?udnga nastane. Te fasade bele mi postanejo poznane,
srh po meni plane, zvok zamrzne, mno'ica zastane, iz transa se zbudim,
?ez neki pou trenutkov me zbudi in me zadane,
da sem bil ravnokar v objemu moje ljube Ane.

V objemu moje ljube Ane (3x)
ko si enkrat v objemu moje ljube Ane.

Zdej moj utrip je njen utrip, utrip mesta,
dotakne se me rahlo, kot plo'nika cesta.
Uho prslonm ob fasado, sli'm, kaj mi govori,
jezik njen je sleng in Ljubljanica je njena kri.
Poznava se iz ?asov, oba sva bla ?e mejhna,
takrat dale? od tega, da bi reku ji kdo bejba.
Vsak dan po ?oli se dobila, cele popoldneva skp zabila,
na rolerjih skakala, pred stopnicam me je spotaknila,
cela dru'ba se smejala, ko poljubu sm beton,
a tko se me je ona dotaknila, punca svojga stila,
njene tetova'e so grafit, k jih mulci in grafiterji
vtetovirajo na zid. V'asih ?aka na izid in vid?, ko kasneje jo'e,
saj tega no'e. A kaj ho'e? Je ?e od nekdaj znano,
da si fantje radi sko'imo v lase za tako lepo damo.
Njen objem me bo za ve'no grel, v'asih se spra'ujem:
"Je mosti??ar sploh lahko verjel, kaj je storil, ko je prvi kol ob dno Barja zadel?" Ne, ni vedel, da tam zibel bo postlana,
od koder bo vstala moja ljuba Ana, v preteklosti pretresena,
kasnej kompleksov re'ena, a dones se sprehaja,
nali'ena in pjana, ho'e bit velika, znana, zvezda,
zdej se s plakati pleska, poslu'a Velzga Brata, pravi,
da ji lahka rata, pravi, da neko? bo vsa iz zlata.
No'em, da bi ?la tja Ana, kamor ji je ?e ve'ina odpotovala,
nben ni mogu odkupt svoje du'e, k se enkrat je prodala.

V objemu moje ljube Ane (3x)
ho'em bit spet v objemu moje ljube Ane.